Če bi se v 12. stoletju sprehajali tod mimo, bi skozi rečne meglice in ob bujnem zelenju gotovo opazili mogočno leseno utrdbo povezano z naselbino Gradišče. Brskanje po obstoječih pisnih virih dokazuje, da omemba gradu sega že v leto 1249, ko so "Castrum Rhain" upravljali Salzburžani. Stoletja so tekla. Mirna in burna, složna in krvava. Zamenjali so se lastniki, od Salzburžanov, Ogrov, do Habsburžanov. Gnev podložnikov se je kopičil in leta 1515 izbruhnil v vseslovenski kmečki upor, ko je tudi brežiški grad popolnoma zgorel, prav tako mesto.
Grad, ki ga vidite pred seboj, je bil tudi izjemno pomemben del obrambnega pasu proti vpadom Turkov. Med leti 1530 do 1551 so zato odstranili ruševine starega gradu in sezidali novega s štirimi obrambnimi stolpi in dvema obrambnima obzidjema. Veliko vloženega denarja v obrambo se je plemičem izplačalo, saj je grad leta 1573 lahko odbil napad hrvaško–slovenskega kmečkega upora pod vodstvom Ilije Gregoriča. Seveda ne le bitke, v njem so se odvijale tudi lepše zgodbe. V 17. stoletju je grad pričel dobivati svojo razkošnejšo podobo, s posebno ljubeznijo sta ga v baročno rezidenco oblikovala grof Ignac Marija Attems z ženo Marijo Regino, ob medsebojni ljubezni sta ljubila tudi vse vrste umetnosti.
Od leta 1949 v gradu domujejo zbirke Posavskega muzeja Brežice. Vsaka živi svojo zgodbo. Ko boste imeli prosto minuto, ne zamudite priložnosti, da vas muzej zapelje nazaj v zgodovino posavskega časa in prostora. Slavnostna Viteška dvorana je tako izjemen slovenski biser in SRCE gradu Brežice. Skozi opazovanje poslikav lahko doživite razvoj arhitekture od antike do renesanse, na stropu pa zaplujete v bogato grško-rimsko mitologijo, ki so hkrati alegorije štirih elementov. Po izročilu stare grške filozofije so štiri temeljne sestavine vseh stvari: zrak, ogenj, zemlja in voda.
Začeli smo pri vodnem viru, nad reko Saro in kar nadaljujmo pri njem. Poiščite tretji prizor, ki prikazuje dramatičen prizor iz legende Pirama in Tisbe, ki je kasneje navdahnila tudi Shakespeara, da jo je upodobil v Romeu in Juliji. Prav zaradi literarne slave slednje je spomin na antična ljubimca zbledel.
V gradu mnogi pari začnejo svojo življenjsko pot, v objemu trdnih grajskih zidov, ki so vase vsrkali moč številnih in nepozabnih življenjskih zgodb. Pari se lahko poročijo v poročni sobi, ki je uradni prostor sklenitve poročne zveze, ali si izberejo prostor po svoji meri - vse od Viteške dvorane, terase ali vinske kleti.
Ob vhodu v grad Brežice oziroma v Posavski muzej Brežice poiščite podobo moškega in ženske, zakonca: Franja in Ive Stiplovšek. Franjo je leta 1949 postal prvi direktor Posavskega muzeja Brežice in ga vodil vse do upokojitve leta 1962. Združila ju je ljubezen do kulture in umetnosti. Svoje znanje in védenje o stoletnih tradicijah in izročilih sta nesebično delila in predstavljala s posebnim žarom. Ljubezen do kulture in umetnosti se med temi štirim stenami zagotovo čuti.
Vas je raziskovanje muzeja utrudilo?
Pred muzejem se ozrite naokoli in poiščite klopco ljubezni. Naredite spominsko fotografijo.