Arhitektura

Gasa – ulica na mestnem obzidju

Gasa – zdaj Ulica stare pravde, poteka polkrožno od srednjeveških južnih mestnih vrat pri gradu do nekdanje pošte na Ruehovem, kjer se nasproti stavbe Narodnega doma priključi glavni ulici. Hiše na južnem delu Gase so v strnjenem nizu prizidane na staro mestno obzidje. V prejšnjih stoletjih so jih največ zasedali obrtniki, tu je bila sredi 19. stoletja hiralnica, od leta 1872 bolnišnica, v začetku 20. stoletja pa otroški vrtec in žrebčarna.

Grad Brežice in Viteška dvorana

Prvotni grad Brežice so za upravne in obrambne namene verjetno v 12. stoletju sezidali Salzburžani. V 16. stoletju je bil grad večkrat požgan in porušen, predvsem leta 1515 ob največjem slovenskem kmečkem uporu. Leta 1529 so začeli gradnjo nove renesančne utrdbe in jo dokončali leta 1601 v času lastništva Franca Galla Gallensteina. Večino 17. stoletja je bil v posesti Frankopanov, v 18. stoletju pa ga je plemiška družina Attems spremenila v bivalni dvorec z baročno poslikano Viteško dvorano, stopniščem in kapelo. Od leta 1949 v njem deluje Posavski muzej Brežice. Grad Brežice je prostor tudi za poroke v eni najlepših baročnih dvoran, koncerte, razne kulturne prireditve in slovesnosti, dogodke, prireditve, delavnice …

Grajska kašča

Stavba se prvič omenja leta 1491, zdajšnje mogočno poslopje pa je iz začetka 18. stoletja. Grad in pet bližnjih gospodarskih stavb je bilo v lasti plemiške družine Attems, v začetku 19. stoletja grofa dr. Ignaca Attemsa (1774–1861), štajerskega deželnega glavarja. Grajska kašča v Brežicah sodi med najlepše ohranjene v Sloveniji in je uvrščena med 227 nepremičnih kulturnih spomenikov državnega pomena.

Grajski hlevi

Stavba je v osnovi iz časa gradnje gradu sredi 16. stoletja. Predelave so močno zabrisale prvotno podobo notranjosti. Sredi 19. stoletja so stavbo, ki je bila last brežiške plemiške družine Attems, imenovali Jahalna šola (Reitschule). V pritličju je ohranjena velika dvorana – nekdanji konjski hlevi s stebriščem in stropnimi oboki. Danes v stavbi domuje Glasbena šola Brežice.

Grajsko obzidje

Pri severovzhodnem stolpu gradu so odkrili ostanke 4 metre debelega zidu iz 16. stoletja, ki je zapiral predgradje proti vzhodu. Pod njimi odkriti ostanki zidov najverjetneje izvirajo iz srednjega veka. Zidovi vzhodno od obzidja so delno segali v obrambni jarek in so morda ostanki vhodne konstrukcije južnih mestnih vrat iz 16. stoletja, ki so najverjetneje stala nekoliko severneje. Potek zidov grajskega obzidja je tlorisno prikazan v tlaku.

Hiša družine Del Cott

Nadstropna stavba iz druge polovice 18. stoletja je lepotica med mestnimi hišami. Leta 1771 se je iz Italije priselil Leonardo Del Cott (1751–1814) in tu odprl trgovino, ki je vseskozi nosila njegovo ime. Vklesano je na kamnitem portalu ob letnici 1782, na železnih polknih z lovorjevimi girlandami pa so začetnice trgovčevega imena LDC in letnica 1790. Pod hišo so skladiščni prostori za blago, prispelo tudi po reki Savi, ki je tekla tik pod hišami na zahodni strani mesta.

Mestna hiša

V času njenega nastanka je bil razvoj mesta v razcvetu in prav to nakazuje njena zunanja podoba. To je poznobaročna stavba s poudarjeno osrednjo osjo, ki jo v pritličju določa velik kamnit portal z mestnim grbom in letnico 1769. V nadstropju je atraktiven manjši balkon z baročno trebušasto ograjo in preprostimi vrati. Stavba ima tudi arhitekturno zanimiv strešni nastavek s trikotnim čelom in naslikano uro v sredini. Mestna hiša v Brežicah je v virih imenovana tudi Magistrat. V njej je bila od konca druge svetovne vojne do preloma tisočletja glasbena šola, danes pa ima v njej prostore ZPTM Brežice z osrednjo točko za turistične informacije, multimedijsko sobo, primerno za seminarje, ter ponudbo lokalnih vin in ostalih izdelkov. V bližini sta električni polnilnici za avtomobile.

Mestno obzidje

V 16. stoletju so srednjeveško mestno obzidje zamenjali z novim, daljšim in močnejšim. Novo obzidje, ki je obsegalo območje zdajšnjega mestnega jedra, je imelo vogalne stolpe, bastijo in več manjših stolpov na notranji strani. Zidovi obzidja so bili debeli 1,90 metra in visoki 6,60 metra. Vstop v mesto je bil mogoč skozi severna, južna in vzhodna vrata. Posamezni deli stolpa in obzidja so še vedno delno ohranjeni in vidni. Na sliki so ostanki mestnega obzidja pod stavbo današnje pošte, na cesti je potek zidov tlorisno prikazan v tlaku.

Most čez Savo in Krko

Železobetonski most nad sotočjem Save in Krke, dolg 524 metrov, je bil med najdaljšimi v Avstro-Ogrski. Leta 1906 je bilo poleg brežiškega zgrajenih še več drugih mostov s posvetilom takratnemu cesarju Francu Jožefu. Most, ki je povezoval tedanji sosednji pokrajini Štajersko in Kranjsko, so začeli graditi spomladi 1905 in stroške ocenili na 450.000 kron. Slovesno so ga odprli 14. avgusta 1906.

Narodni dom

Delovanje Narodnega doma v Brežicah sega v leto 1895. V stavbi hotela Klembas je bila sredi 19. stoletja gostilna Haidenek (nato Heider, Jamnik, Berdan, Koštomaj, Schweiger in Korent). Slovesno odprtje Narodnega doma, nadgrajenega v dvonadstropnico, je bilo 14. avgusta 1904. V dobi narodnostnih bojev je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev.

Nekdanji frančiškanski samostan

Samostan s cerkvijo sv. Antona Padovanskega so ustanovili Frankopani med letoma 1660 in 1685. Po potresu januarja 1917 je bil prezidan v enonadstropno stavbo. Frančiškani so močno vplivali na kulturo, šolstvo in socialo. Aprila 1941 so Nemci patre izgnali, cerkev in del samostana porušili ter tu ustanovili nemško gimnazijo. Zaradi zrušenja in odprave samostana sta bili prizadeti urbana in duhovna ubranost mesta. Danes v obnovljeni stavbi deluje Gimnazija Brežice.

Nemški dom s hotelom Pri črnem orlu

Nekdanji Nemški dom (Deutsches Heim) s hotelom Pri črnem orlu (Zum Schwarzen Adler) je zgrajen v severnorenesančnem stavbnem slogu. Leta 1904 so ločeno praznovali slovensko in nemško čuteči Brežičani: Istega leta je bilo odprtje nadgrajenega Narodnega in odprtje Nemškega doma. V prvem so se zbirali »brežiški Slovenci«, Pri črnem orlu pa »brežiški Nemci«. V Nemškem domu so bili v začetku 20. stoletja še sodišče (zdaj Okrajno sodišče Brežice), pošta in davčna uprava.