100 let smrti Maksa Pleteršnika

Maks Pleteršnik se je v zgodovino zapisal s svojim najpomembnejšim delom: Slovensko-nemškim slovarjem

Maks Pleteršnik je bil rojen 3. decembra 1840 v Pišecah in umrl je 13. septembra 1923 na rojstnem domu.

100 let smrti Maksa Pleteršnika

Mineva 100 let od smrti Maksa Pleteršnika

Obiskoval je ljudsko šolo v Pišecah,  ter nato gimnazijo v Celju, kjer je bil med najboljšimi učenci v razredu. Nato je obiskoval univerzo na Dunaju, katero je 1863 zapustil kot profesorski kandidat, izprašan iz latinščine, grščine in slovenščine kot glavnih predmetov, s slovenskim, srbohrvaškim in nemškim učnim jezikom. 

1865 je bil imenovan za gimnazijskega učitelja v Kranju, leta 1867 je bil premeščen v Trst. 
Na lastno prošnjo je bil 4 leta kasneje premeščen na na gimnazijo  v Ljubljani, na kateri je ostal do svoje upokojitve leta 1900.  Ob upokojitvi je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Zadnja leta je preživel deloma v Ljubljani deloma na rojstnem domu.

Slovensko - nemški slovar

Maks Pleteršnik se je zapisal v zgodovino slovenskega naroda s svojim najpomembnejšim delom: Slovensko-nemškim slovarjem, ki je dostopen tudi v virtualni obliki: https://www.fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar.

Gradivo za slovar je zbiral in urejal dolgih dvanajst let. Pred njim so to poskusili storiti že drugi slovenski jezikoslovci, med njimi tudi Fran Levstik. Vsi pa so pri zahtevnem delu obnemogli in so se raje začeli posvečati literaturi ali čemu drugemu. Slovenci pa smo slovar zelo potrebovali. Tako so leta 1883 to delo zaupali Maksu Pleteršniku. Dela se je lotil z vso resnostjo in veliko ljubeznijo, saj se je zavedal pomena slovarja za Slovence. K sreči je že imel nekaj izkušenj s slovarskim delom, saj je kot študent na Dunaju pomagal svojemu profesorju, Franu Miklošiču pri sestavljanju slovarja stare cerkvene slovanščine.

Najprej je zbral in uredil vse besedno gradivo, ki so ga pripravili njegovi predhodniki: Caf, Murko, Janežič, Škrabec, Levstik in drugi. Manjkalo pa je takrat živo besedje z vseh koncev Slovenije. In ker je imel veliko znancev po vseh slovenskih pokrajinah, jim je pisal in jih prosil za posamezne besede, ki so mu še manjkale, ali pa je iskal razlage za določene izraze. Predvsem so ga zanimale posebnosti narečij.

Tridnevni simpozij z bogatim programom

Letošnji Pleteršnikovi dnevi potekajo med 12. in 14. septembrom na treh različnih lokacijah in sicer prvi dan v Pišecah, drugi dan v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter tretji dan v občini Cankova, natančneje v rojstni hiši dr. Avgusta Pavla, pesnika, jezikoslovca in prvega prevajalca slovenskega slovstva v Madžarščino.

Tradicionalen dogodek ''Pleteršnikovi dnevi'' poteka v organizaciji Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece, znotraj tega deluje Strokovni odbor za slovenski jezik Maksa Pleteršnika, katerega predsednik je akademik prof. dr. Marko Jesenšek in ob podpori Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ustanove dr. Šifrarjeve fundacije in občin Brežice ter Cankova.

“Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika.”

Več na: www.pletersnikova-domacija.si

100 let smrti Maksa Pleteršnika
100 let smrti Maksa Pleteršnika
100 let smrti Maksa Pleteršnika
100 let smrti Maksa Pleteršnika

Sedež

Turistično–informacijski center

Turistično–informacijski center

E-novice