Mokrišča so tihi varuhi naravnega ravnovesja – pogosto neopazna, a ključna za življenje ljudi, rastlin in živali in v boju proti podnebnim spremembam.
Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč, ki nas opominja na izjemen pomen teh naravnih ekosistemov in na dejstvo, da jih kljub njihovi vrednosti izgubljamo hitreje kot katerikoli drug naravni habitat.
V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb postaja njihova vloga še pomembnejša.
Mokrišča v občini Brežice – dragocen del lokalne krajine
Občina Brežice ima posebno naravno bogastvo, saj se nahaja na območju, kjer se prepletajo rečni sistemi, poplavne ravnice in mokrotni travniki. Med najpomembnejšimi mokrišči v naši občini so Jovsi, eno najpomembnejših mokriščnih območij v Posavju, ki je vključeno tudi v omrežje Natura 2000.
Jovsi so značilni po izjemni biotski pestrosti, saj nudijo življenjski prostor številnim pticam, dvoživkam, žuželkam in redkim rastlinskim vrstam. Poleg Jovsov so pomembna tudi mokriščna območja ob rekah Savi in Krki, poplavni travniki ter manjša mokrotna območja, ki skupaj tvorijo dragocen naravni sistem v prostoru.
Ta mokrišča niso le naravna znamenitost, temveč del krajine, ki oblikuje identiteto prostora in vpliva na kakovost bivanja v občini.
Zakaj so mokrišča tako pomembna?
Mokrišča opravljajo številne ključne funkcije, ki jih v sodobnem času pogosto podcenjujemo:
- Naravna zaščita pred poplavami
Delujejo kot naravni zadrževalniki vode, ki ob večjih padavinah zadržujejo presežke vode in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost. - Naravni filtri vode
Rastline in tla v mokriščih filtrirajo onesnaževala ter izboljšujejo kakovost površinskih in podzemnih voda. - Središča biotske raznovrstnosti
Mokrišča sodijo med najbolj biotsko raznolike ekosisteme in so ključna za obstoj številnih, tudi ogroženih vrst. - Blaženje podnebnih sprememb
Mokrišča shranjujejo velike količine ogljika in s tem zmanjšujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju.
Mokrišča in podnebne spremembe
Podnebne spremembe vse bolj zaznamujejo tudi naš lokalni prostor, njihove posledice pa so še posebej opazne prav na mokriščih. Spremembe v količini in razporeditvi padavin, daljša sušna obdobja, pogostejši vročinski valovi ter nenadni in intenzivni nalivi neposredno vplivajo na vodni režim mokrišč.
Dolgotrajne suše povzročajo izsuševanje mokrišč, s tem pa izgubo življenjskega prostora za številne rastlinske in živalske vrste. Po drugi strani pa kratkotrajni, a zelo intenzivni nalivi lahko porušijo naravno ravnovesje, pospešijo erozijo tal in zmanjšajo sposobnost mokrišč, da učinkovito zadržujejo in filtrirajo vodo.
Zaradi višjih temperatur se spreminja tudi sestava rastlinstva, kar vpliva na celotno prehransko verigo. Nekatere vrste se umikajo, druge se širijo, kar dolgoročno zmanjšuje biotsko raznovrstnost – eno ključnih vrednot mokrišč.
Hkrati pa mokrišča sodijo med najpomembnejše naravne zaveznike v boju proti podnebnim spremembam. Delujejo kot naravni blažilci ekstremnih vremenskih pojavov:
- ob močnem deževju zadržujejo presežke vode in zmanjšujejo tveganje za poplave,
- v sušnih obdobjih počasi sproščajo vodo in pomagajo ohranjati vlažnost okolja,
- v svojih tleh in rastlinju shranjujejo velike količine ogljika ter tako zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov v ozračje.
Ko mokrišča uničujemo ali izsušujemo, se ta shranjeni ogljik sprošča nazaj v ozračje, kar dodatno pospešuje segrevanje planeta. Ohranjena in zdrava mokrišča pa imajo ravno nasproten učinek – povečujejo odpornost okolja na podnebne spremembe in prispevajo k prilagajanju lokalnih skupnosti na nove razmere.
Zato varovanje mokrišč ni le vprašanje naravovarstva, temveč eden ključnih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjševanje njihovih posledic. Vsako ohranjeno mokrišče pomeni korak k bolj stabilnemu, varnemu in trajnostnemu okolju.
Skupna odgovornost za prihodnje generacije
Svetovni dan mokrišč nas opominja, da je ohranjanje teh ekosistemov skupna odgovornost vseh – od odločevalcev in lokalnih skupnosti do posameznikov in obiskovalcev prostora. Razumevanje njihove vloge je prvi korak k temu, da jih začnemo spoštovati in varovati.
